Slavka Kristan je na tokratnem bralnem krožku predstavila nekaj zanimivih knjig;

Ilka Vašte: Izobčenec

Ilka Vašte je novomeščanka, ena najplodovitejših slovenskih romanopisk.

Izobčenec je roman o Janezu Trdini v novomeškem obdobju, a s pogledi na njegovo prejšnje življenje.

Alojz Ihan: Slike z razstave

Ihan, publicistično zelo aktivni mikrobiolog, esejist in pesnik, se po petnajstih letih vrača z romanom Slike z razstave, ki nosi naslov po klavirski suiti Musorgorskega (iz leta 1874), ki ga je navdihnila serija slik Viktorja Hartmanna

V vratolomnem svetu farmacevtskih kupčij, sredi razklenjenih strasti in anomalij tranzicije se srečajo umirjeni zdravnik pred upokojitvijo, nekdanji udbaški poslovnež in štiridesetletni propadli borznik, pa seveda zala ruska prevajalka, ki ji v slovanskem svetu po lepoti ni para. Na koncu humorne pripovedi s številnimi zapleti in mafijskimi akcijami ter zavidljivo količino krvi se izkaže, da prava ženska in prava ruska vodka poenotita celo antagonistične predstavnike treh generacij, ki se v slovenski realnosti sicer nenehno počutijo žrtve druga druge.

Velibor Čolić: Priročnik za izgnance

Velibor Čolić je avtor štirinajstih romanov, od leta 2008 piše in objavlja v francoščini. Je prejemnik več literarnih nagrad, Francoska akademija mu je leta 2014 podelila nagrado za posebne zasluge na področju francoskega jezika in književnosti.

Pisatelj, begunec iz vojne Bosne, z majhnim kovčkom v roki, se počuti povsem neprimernega za koračenje po lepi Franciji: za nohti je črno, obleke so razcapane. Čeprav ne zna francosko, so njegovi cilji visoki.

Bernard Schlink: Olga

Bernard Schlink je pravnik in pravni teoretik, ki živi med Berlinom in New Yorkom ter usklajuje karieri univerzitetnega predavatelja in pisatelja. Schlink je literarni klasik 20. stoletja in eden najpomembnejših nemških pisateljev.

Olga je dekle slovanskega porekla, ki po smrti staršev odrašča v germanskem okolju v času, obremenjenem z nacionalsocialističnimi sanjami o veliki Nemčiji. Čeprav jo je v uvodu v roman avtor označil za dekle, ki najraje »stoji in gleda«, je Olga veliko več kot le to. Nenaklonjenemu okolju in zgodovinskim okoliščinam navkljub se ne odreka svojim sanjam in hrepenenjem. Njena zgodba se združi z zgodbo Herberta, s katerim sta si tako zelo različna.

Stefan Hertmans: Vojna in terpentin

Stefan Hertmans je eden izmed najvidnejših in najbolj profiliranih flamskih avtorjev, doma in v tujini nagrajevani pesnik, pisatelj in esejist z zavidljivim opusom ter predavatelj na najuglednejših evropskih univerzah.

Roman Vojna in terpentin je izšel ob stoti obletnici začetka prve svetovne vojne in takoj vzbudil veliko mednarodno zanimanje. Zgodba nas popelje skozi avtorjevo odkrivanje življenja njegovega pokojnega deda ob branju spominov, ki jih je ta pri sedemdesetih zapisal v dva zvezka in ju podaril svojemu vnuku. V teh zapisih odlikovani vojak in slikar Urbain Martien obuja spomine na svoje otroštvo ter življenje v času prve svetovne vojne.

Ksenija Benedetti: Kažipoti

Ksenija Benedetti ima nekaj, kar je izjemno dragoceno: občutek za duh časa. Je moderna in sveža, zato jo imajo rade tudi najmlajše generacije; ima občutek za to, kje živimo, kaj se nam dogaja, zaznava nove konstelacije sveta, sluti, kam gremo, če se ne bomo znali ustaviti, pogledati nase z drugih zornih kotov.

Kolumne, ki so izhajale v Primorskih novicah, so uglasbili tudi v knjižno obliko. Za vas igra Sonatina o odnosih in kulturi srca s spremno besedo Vesne Milek.

James Copeland: Iz ljubezni do Ane

James Copeland je urednik pri reviji Sunday People, ki je knjigo napisal na podlagi dnevnika Aninega očeta.

Ana je bila zelo poseben otrok, s hudimi vedenjskimi in socialnimi motnjami: ni govorila, vsega jo je bilo strah. Starši so bili nemočni, zdravniki niso znali pomagati, saj avtizem sredi 20. stoletja še ni bil diagnosticiran. Vendar pa je bila staršema v navdihu pokazana nenavadna in navidez kruta rešitev “trde roke”, ki je danes splošno priznana pri zdravljenju avtizma.

Alka Joshi: Umetnica s kavo

Alka Joshi je bila rojena v Indiji, od devetega leta dalje pa živi v ZDA. Na univerzi Stanford je diplomirala iz družbenih ved in na univerzi California College of Arts pridobila magisterij iz likovne umetnosti, zdaj pa vodi agencijo za oglaševanje in marketing. Umetnica s kano je njen prvi roman.

Slikovit in izjemno zanimiv portret boja ženske za izpolnitev v družbi, ki se vrti med tradicionalnim in sodobnim, nam v romanu Umetnica s kano odpira vrata v svet, ki je razkošen, osupljiv, neusmiljen in krut hkrati.

Vabljeni k branju in hkrati vabljeni na naslednji bralni krožek,

ki bo v sredo, 21. aprila ob 9. uri.