Namigi za branje

Knjige so ladje misli, ki potujejo po valovih časa

in nosijo dragoceni tovor od roda do roda. (Francis Bacon)

Andrej Ilc: Komadi

Andrej Ilc je leta 2004 uredil pesniški konglomerat Komadi: 111 pesmi za mlade in njim podobne. To je  zbirka pesmi domačih in tujih ustvarjalcev za vse tiste, ki (zmotno) mislijo, da jih poezija ne zanima! Raznolik, oseben nabor pesmi, komadov, ki so se avtorja še posebej dotaknile. V njej so namešani nesmrtni hiti, ki jih vsebuje skoraj vsaka antologija ter manj znani, a privlačni drobci večjih ali manjših opusov, poleg tega pa še nekatere redkosti – za vsako dušo nekaj.

Karel Clarici: Knjiga moje mladosti

Karel Clarici (Klarič), potomec hrvaško-slovenske družine, je prva leta živel na gradu Hasberg pri Planini, kjer je bil njegov oče oskrbnik posestva, nato na graščini Zalog pri Novem mestu, eno leto v Ljubljani in osem let v Novem mestu. Od svojega študija prava naprej je živel na Dunaju, kjer se je zaposlil na občini in kjer je tudi umrl. V zapuščini je njegov nečak akademik Marjan Mušič (poročen s Karlovo najmlajšo sestro Zalko) našel stričeve spomine na njegovo mladost, jih prelil v slovenski jezik in jim dodal fotografije, večinoma Claricijeve, krajev okrog Planine in Novega mesta. Jedro knjige in njen najpomembnejši del je opis šolanja v Ljubljani (1871-1872) in v Novem mestu (1872-1879).  Spomini so zanimivi v dveh delih: v družinskem prikazuje življenje prebivalstva med kmeti in meščani, ki ga skoraj nimamo dokumentiranega. V opisu šolanja pa prikaže podobo študentovskega življenja na obeh gimnazijah in svojo podobo profesorjev. Prikaže tudi življenjsko pot sošolcev (mnoge od njih je pobrala jetika). Za novomeško zgodovino pomembni podatki v času druge polovice 19. in začetek 20. stol.

 

Slavenka Drakulić: Dora in minotaver

Slavenka Drakulić (1949) je novinarka in ena najuspešnejših ter najbolj prevajanih hrvaških avtoric. Do danes je objavila trinajst knjig, nekatere od njih so prevedene v več kot dvajset jezikov. V svojih publicističnih delih se ukvarja s temami, kot so feminizem, komunizem in postkomunizem, napisala pa je tudi več izjemno uspešnih romanov, ki so bili deležni množičnega bralskega in naklonjenega kritiškega odziva na Hrvaškem ter po svetu.

Roman o ljubezni in strasti, občudovanju in navdušenju pa tudi ponižanju, zlomu in obupu glavne junakinje Dore ( Markovitch ) Maar je še eno v vrsti odličnih biografskih del Slavenke Drakulič.

Med njuno dolgotrajno zvezo je Picasso Dorino podobo ujel v serijo portretov. V romanu Dora in Minotaver doživljamo pripoved o strastnem in burnem ljubezenskem razmerju skozi glas Dore Maar. Slikar pred nami zraste kot podoba minotavra, ki je precej manj privlačna in precej bolj brutalna, kot bi od razvpitega slikarja pričakovali. Roman, ki se potaplja v globine umetnikove duševnosti, ne bo pustil hladnega nobenega bralca – zaradi živosti opisov postane slikar naš življenjski spremljevalec.

Dora Maar se je rodila kot Henriette Theodora Markovitch hrvaškemu očetu in francoski materi. Mladost je preživela v Argentini, nato se je vrnila v Francijo, se kmalu uveljavila kot fotografinja in postala pomemben del pariškega nadrealističnega umetniškega kroga. Na podlagi najdene beležke je Slavenka Drakulić rekonstruirala njeno življenje. Leta 1935 je poslala muza šestindvajset let starejšega Pabla Picassa. Iz samostojne in moderne ženske se je spremenila v pokorno senco. Picasso si jo je v celoti podredil, požrl jo je kot minotaver. Postala je njegova prostovoljna ujetnica. Slikal jo je kot jokajočo žensko, jokajočo Doro. Razpeta je bila med različnimi identitetami. Ni vedela ali je Argentinka, Francozinja, Hrvatica, katoličanka, Judinja, slikarka ali fotografinja. Picassu na ljubo je namreč opustila fotografijo in pričela slikati. Čedalje bolj se je zatekala v samoto, pestile so jo psihične težave. Po psihiatrično pomoč se je zatekla k takrat še neznanemu Lacanu. Takoj ko so jo sprejeli v bolnišnico je bila stvar za Picassa zaključena. Našel si je novo ljubico. Dora se je umaknila iz umetniških krogov.

 

Vabljeni k branju in hkrati vabljeni na naslednji bralni krožek,

ki bo v sredo, 19. maja ob 9. uri.